Vse o dišavah, drugi del

V drugem delu intervjuja z dr. Vido Lapornik preberite še več zanimivosti glede dišav, kako izbiramo dišave, katere so najbolj priljubljene in kako najljubše spomine pogostokrat povezujemo tudi z vonji. Vida pa vam bo izdala tudi svoj najbolj “smrdeč” spomin iz otroštva.

• Zakaj povezujemo najljubše vonje s spomini? 

En sam vonj lahko posamezniku v hipu prebudi celo paleto spominov. Izkušnje in čustva se primarno navežejo na vonjave in te povezave spomina in občutkov se takoj sprožijo, ko se z vonjem naslednjič srečamo – tudi če je “naslednjič” šele dvajset let kasneje. Ta primarna združenja naredijo vonj neverjetno oseben in specifičen, njegov asociativni odtis je edinstven za vsakega posameznika. Ker vonj nas vedno popelje nazaj v to, kako si se takrat počutil. Ni samo slika. Sploh pa, če so prijetni dogodki in če jih znamo poustvariti. Na podlagi tega potem tudi izbiramo vonje.  

• Na podlagi česa sploh izbiramo vonje? 

Težko je organizirati vonjave po nekem objektivnem kriteriju, kako jih ljudje izbiramo. Vonjave sploh parfume izbiramo predvsem na podlagi tega ali nam dišijo in na podlagi tega, kako sami sebe dojemamo s takšnim vonjem. Ker nam predstavlja nekaj pozitivnega, upamo, da bomo tako sprejeti tudi v okolici. Nekaterim potem res dišijo, nekateri sploh ne opazijo, spet drugim ne diši sploh, določenim pa so všeč močni in sladki vonji, drugi imajo raje nevsiljive in nežne vonjave.  Statistično gledano seveda obstajajo določeni bolj priljubljeni vonji, ki jih imajo ljudje raje. 

•  Katere pa so najbolj priljubljene vonjave? 

Splošno znano je, da je najljubša dišava na svetu vanilija. Morda zato, ker je uporabljana tako v kuhinji kot tudi v dišavah in hkrati tudi zelo nevtralna. Sem pa še malce raziskovala in je v bistvu zelo zanimivo, katera sta prva dva najljubša ženska vonja oz noti. Ženskam najljubša nota je puder (ta se pojavi v 8ih izmed 10ih parfumov). Akademske raziskave, so pokazale, da vonji po otroškem pudru ali smukcu pozitivno vplivajo na naše razpoloženje.

Na drugem mestu so lesne in sladke note (te se pojavijo v 7ih izmed 10ih parfumov). Lesne note so priljubljene, ker zanje ni značilno le, da so hladne, tople, aromatične ali mehke, ampak obstaja veliko različnih vrst.

• Katere note v vonjavi najprej zaznamo? 

Najbolje je to razložiti na primeru parfumov – dišavne note so v bistvu različne dišavne plasti, ki tvorijo končno dišavo. Ti vonji so razdeljeni na tri različne elemente: zgornje note, srčne note in osnovne note (top, heart and base notes). Zgornje, srčne in spodnje note skupaj ustvarjajo čudovito dišavo.

Top notes so tiste, ki jih zavonjate takoj, ko se parfum prvič dotakne vaše kože in dajo prvi vtis dišave (torej to, kar takoj zaznamo). Sestavljene so iz lahkih molekul, ki hitro izhlapijo (zato jih takoj zaznamo. Dajo tisti začeten efekt, potem pa izhlapijo). Ko ta začetni izbruh dišave zbledi, začnejo delovati / izhlapevati heart ali midddle notes, ki tvorijo bistvo parfuma. Heart notes so običajno prijetne in dobro zaokrožene – običajno so kombinacija cvetlične ali zeliščne arome. Mi jih zaznamo, ko začnejo spreminjati agregatno stanje (iz tekočega v plinasto fazo), saj moramo imeti komponente v zraku in to je dejansko tisto, ko parfum diši. So zelo prijetne enote. Ko pa te delujejo že nekaj časa, se pojavijo pa še spodnje note (base notes). Base notes so dišave, ki trajajo najdlje in si jih najbolj zapomnimo. So tiste, ki ustvarijo trajen vtis dišave in ostanejo na koži tudi več ur. Imajo težko molekularno strukturo in niso tako nestanovitne kot zgornje in srednje note. Olja, ki se uporabljajo za osnovne note so na splošno globoka in bogata. Parfumerji običajno uporabljajo lesne in mošusne arome za ustvarjanje osnovnih not.

Vsaka nota dišavi doda določeno kakovost, vse tri skupaj ustvarjajo čudovito dišavo. Parfumerji te note skrbno izberejo, upoštevajoč proces izhlapevanja in predviden namen parfuma. Brez kombinacije vseh treh not dišava preprosto ne bi bila privlačna. 

• Katere vonje zaznamo najprej – dišeče ali tiste, ki nam smrdijo? 

Ne glede na to, ali vonj dojemamo kot prijeten ali ne, je to zgolj naša osebna interpretacija. Na prvi pogled, vsaj znanstveno, ni razlike med dobrim in slabim vonjem. Ob rojstvu dojenček nima pozitivnega ali negativnega vrednotenja vonjav. Ko otrok odrašča, se glede na vzgojo in učenje nauči, da rože in čista oblačila lepo dišijo, iztrebki pa smrdijo. Otroci postopoma gradijo lastne analogije z referenčnimi vonji. Razlaga vonja je deloma tudi posledica konteksta, v katerem se vonja.

Obstajajo vonji, ki so lahko tako neprijetni kot prijetni odvisno od koncentracije, kot na primer cibetovka ali mošus, sestavini živalskega izvora, ki se danes proizvajata s sintezo. V surovem stanju imata ti surovini zelo močan in ne prav prijeten vonj, ki spominja na fekalne snovi. Toda ko so enkrat razredčene, razkrijejo čutno in očarljivo dišavo.

• Zakaj se določenega vonja navadimo tako, da ga po nekem času več ne vonjamo, medtem ko nekatere vonje pa stalno zavohamo? 

Če vohamo določen vonj dovolj dolgo, ga sčasoma ne opazimo več. Domneva se, da dolgotrajna izpostavljenost močnemu vonju nasiči vohalni epitelij z molekulami vonja do točke, ko se informacije ne prenašajo več v možgane. To imenujemo “prilagoditev”. Najbolj poznan primer je seveda, ko nekaj kuhamo in ko zapustimo prostor in vstopimo nazaj, spet zavonjamo. 

• Zakaj ponavadi med vonjanjem dišav uporabljajo kavo?

Pri senzorični oceni se pogosto ocenjuje podobne parfume oz. parfumske note, ki vsebujejo podobne, aromatične snovi, zato se lahko uporabi vonj, ki pomaga, da »resetiraš« nos. Ker drugače se vonji v nosu med seboj premešajo in ne zaznavamo več pravega vonja. Predvidevam, da uporabljajo kavo, ker  ima močan vonj in se ne uporablja pogosto v dišavah. Pri degustacijah prehranskih izdelkov zaznavamo vonj in okus zato se pri tovrstnih ocenjevanjih najpogosteje med pokušanjem poplakne z vodo predvsem zaradi njene nevtralnosti in iz praktičnega vidika. 

• Kateri je vaš najljubši vonj iz otroštva? 

To je pa vsekakor najtežje vprašanje. 🙂 Zelo težko bi se specifično opredelila za nek določen vonj, ki mi je najljubši. Verjetno bi se sicer lažje opredelila za to, kateri mi ni bil najljubši oz najmanj ljub. Imam pa v spominu še vedno vonj sveže pečenega kruha iz krušne peči pri stari mami in sveže skuhanega mleka s kakavom za večerjo. To so vonji, ki me spominjajo in ponesejo v moje otroštvo, ker tega danes skorajda ni več. 

Kaj mi ni všeč iz otroštva? Musaka iz vrtca. Ko si že zjutraj vstopil v vrtec in jo zjutraj zavonjal, groza. 🙂 Recimo do desetega leta je sploh nisem mogla jest. In to je tak vonj, ki ga sploh ne znam opisati. Ampak takrat mi je to grozno smrdelo in cel vrtec je smrdel cel dan. 

• Zakaj imamo po vašem mnenju ljudje radi vonjave in parfume?

Določene vonjave imamo najbrž najraje zaradi spominov, ki nam jih vzbudijo. Ravno sedaj v času praznikov radi posegamo po vonjih, ki pričarajo vonj po praznikih kot je npr. vonj po cimetu ali smreki. Moje mnenje je, da si kupujemo parfume in dišave, ki jih namestimo v dom ali avto zato, ker nam ti vonji predstavljajo nekaj pozitivnega. In ljudje se želimo počutiti dobro v svoji koži in okolici, ki nas obdaja in do določene mere to lahko dosežemo tudi z vonjem, ki nas obkroža.

Hvala, Vida, za vas čas in izjemno zanimive ugotovitve.